Cefalu - Lipari

Takle Cefalu smo zapustili zjutraj

Danes je bil tak dan, "bolj na izi".  Ker sinoči nismo uspeli priti do trgovine, je Jasmin vstal že ob šestih zjutraj in se odpravil po kruh. Marina je namreč kakšen slab kilometer oddaljena od mesta. Pa smo ob sedmih zjutraj kljub temu že odpluli. Predvsem zato, da ne bi na Lipari prišli prepozno in bi spet zmanjkalo časa za nakupe. Do Liparov (kako se sklanja Lipari?) je 52 morskih milj in za to smo porabili deset ur. Vetra spet ni bilo nobenega, vozili smo z motorjem in, če se je le dalo, smo uporabili tudi jadra. V vodi danes ni bilo videti pravega življenja, je pa zanimiv vstop v ožino med otokoma Vulcano in Lipari, ki sta del Eolskega otočja. Pravkar sem prebral na internetu, da eolski lok, ki je dolg okrog 200 km, sestavlja sedem otokov, in vsaj deset  podvodnih delujočih vulkanov, ki pa še niso nad vodo in še niso otoki. Zanimivo, ne?

Še Lipari od zunaj

Ob petih smo se že privezali v slikovitem istoimenskem  mestecu na ponton, ki naj bi bil marina, pa seveda ni, ker manjka najbolj bistveno: kopalnica in stranišča. Imajo pa vodo, elktriko in Wi-Fi. In vse to za 40 Eur. So pa izredno prijazni. Po mojem vprašanju je v pol ure prišel mehanik, ki nam je v motorju zamenjal olje. Pregledal je še vse drugo, saj je bil to prvi stik motorjs z mehanikom, odkar so ga naredili v tovarni na Japonskem. Od jutri dalje bomo lahko že tudi vozili z malo več obrati, in če bo treba motorirati, bomo malo hitrejši...

Privezani na  pomolu...

Medtem, ko sem čakal mehanika, je odšel drugi del posadke na pivo in po hrano. Potem pa se je Jasmin lotil priprave večerje. Odtajal je svežo tuno, ki se je sinoči ujela na trnek in jo je pripravil s testeninami, provansalskimi začimbami, smetano in sirom - vse seveda v pravilnem medsebojnem razmerju. Jasmin res dobro kuha, večerja je bila vrhunska! Je pa tik pred zaključkom kuhe zmanjkalo plina, a je "chef" obvladal situacijo in kljub težavam postregel z jedjo.

Lipari ponoči

Potem pa še v mesto na pivo, kratek sprehod in spat. Le jaz še pišem tele zapiske.
Še nekaj zanimivosti: spet vijemo sedem zastavic, špansko in katalonsko sta zamenjali italijanska in sardinijska (se tako reče?), vsaka na svoji stani jambora.
Že v Carlofortu smo ugotovili, da kartica na ploterju pokriva le severno špansko obalo in Balearsko otoke, od tam naprej pa se vidi samo obrise obale brez podrobnejših podatkov. K sreči imava z Jasminom oba še rezervno elektroniko in navigacijske karte na tablici. Tudi tako se daleč pride.

Večerni sprehod po mestu

Luka si že tako želi v Bovec, da smo odpovedali jutrišnji obisk Vulcana in se podajamo direktno v Mesinsko ožino - kjer promet te dni verjetno strogo nadzirajo. A mi smo pošteni in nimamo zlih namenov. Potegniti nameravamo direktno do Leuce na škornjevi peti. Do tja je dobrih 230 milj, predvidevamo da bomo potrebovali za pot okoli 45 ur. Vreme bo. Ne bo pa jutri novega zapisa, verjetno se bom javil šele v soboto zvečer ali morda še kasneje.