Konec prvega dela

Zdaj je dokončno - avtopilota ne bo na barki pred majem. Jutri se vrnem domov, taksi me bo pobral v marini ob 5.uri. Ob 5.55 imam hitri vlak iz Figueresa do Barcelone, nekaj čez 11.uro pa letim preko Istanbula v Ljubljano. Tako se končuje prvi del mojega potovanja, žal samo do L'Escale. Bo pa zato drugi del lepši, in upam, toplejši.

Grški del zgodovinskega Empuriesa

Današnji dan smo namenili obisku zgodovinskega Empuriesa. Dve mesti, grško in rimsko, ležita ob morju, nedaleč od L'Escale. Po Unescovi oceni je to ena najlepših in najbolje ohranjenih zgodovinskih naselbin na svetu. Najprej so Grki postavili svojo naselbino že v 7. stoletju BC, ki se je v 3. stoletju (BC) razvila v eno najpomembnejših trgovskih središč v tem delu Sredozemlja. Rimljani pa so prišli sem l. 218 BC, da so zaustaviti kartaginsko vojsko. Najprej so postavili vojaško naselbino, iz tega se je razvilo mesto in se proti koncu 1. stoletju BC združilo z grškim Emporionom.  Mesto načrtno odkopavajo že od l. 1908, danes pa ga je odkopanega komaj okrog 25%. Toliko sem si zapomnil, bom o tem še malo prebral. Vzorno urejen kraj je vsekakor vreden ogleda...

Še vedno močno piha...

Čeprav še vedno močno (in hladno) piha, so na plaži in tudi v vodi že turisti. Pač hočejo svoj težko zasluženi denar kar najbolje potrošiti!

Takole  nekoliko neslavno končujem prvi del svojega dnevnika. Bo pa drugi zato zanimivejši...

Situacija se zapleta...

Zastave plapolajo, pa čeprav le v marini

Kar sem včeraj slutil, se je danes uresničilo. Pri Beneteau-ju so rekli, da avtopilota ne morejo namestiti pred majem. Luka še vedno mrzlično išče rešitev - malo se mu čudno zdi, da tako vztrajam na avtopilotu, saj vendar lahko blokiram krmilo in barka bo šla naravnost. Nekako sem mu pojasnil, da je jadranje preko Sredozemlja podobno kot let preko oceana. Tudi tam pilot ne blokira krmiljenja, ampak vklopi avtopilot. Kaj bo iz tega, bomo kmalu izvedeli.

Če tega problema ne bi bilo, bi se počutil kot na počitnicah - pravzaprav se pa ravno zaradi njega tako počutim. Danes sem naredil velik sprehod po marini in okolici. Zanimivo, kako je vse na veliko zastavljeno, polovica marine pa je še prazna. Pravijo, da tudi v glavni sezoni ni vse zasedeno.

Pri imenih so nekateri neskončno izvirni

Danes spet piha maestral in sije sonce. Če nisi dovolj pazljiv, te sonce hitro opeče, ker vročine še ni. Ena sama jadrnica je hotela izpluti, a jo je veter v hipu porinil na muringe na nasprotnem pomolu. Klasika - kot na Jadranu.

Pravkar sem do konca prebral knjigo o prvi non-stop solo regati okoli sveta, kjer nastopajo legendarna jadralska imena, kot so Knox-Johnston, Moitessier, Tetley, Crowhurst in drugi. Pravzaprav tragična zgodba o občudovanja vrednih podvigih tistega časa. Razlog več, da danes cenim prednosti sodobnega avtopilota.

Zdaj čakam na jutrišnji dan in razplet slučaja avtopilot.

Še vedno v marini...

Luka, lastnik, s partnerko Dylen

Tudi to se dogaja... Po včerajšnjem blogopisu sem se spet lotil pregledovanja in spoznavanja barke. Če sem se v nedeljo ukvarjal v glavnem z jadri, takelažo in vrvmi, je bila včeraj na vrsti elektronika. Nikakor nisem mogel ugotoviti, kje se vklopi avtopilot. Ko pa sem malo globlje pogledal v drobovje krmilnega mehanizma, sem ugotovil, da avtopilota ni. Luka, lastnik, je še vedno trdil, da mora nekje biti, ker je kupil kompletno jadrnico. K sreči je zastopnik za Beneteau v bližini in po kratkem pregovarjanju je obljubil, da pride jutri, v sredo, instalirat avtopilot. Ne verjamem, dokler ne vidim...

Na eni strani čudovit zaliv, na drugi pa grobo poseljen rt Mongo

Današnje dopoldne sem izkoristil za kontrolo motorja, pomožnega čolna in ogled pomorskih kart. Opoldan pa smo se odpeljali na kosilo in na izlet na rt Mongo in v istoimenski zaliv. Čudovito morje, lepa plaža in lep poraščen kos obale, vse drugo pa je neusmiljeno pozidano z vilami, bungalovi, hotelskimi in turističnimi naselji, skratka, grozno. Nekaj turistov je že tu, predvsem Francozi in Angleži, od Slovencev sem - tako izgleda - samo jaz. Kot kaže, Španci kar dobro živijo od turizma. Upajmo, da bo tako ostalo, če le ne bo kje počilo...

Danes je spet precej pihalo, zdaj pa se je veter umiril in pooblačilo se je. Četrti član posadke, Jože (z nadimkom Jusuf), s katerim sem preplul že lep konec Sredozemlja, pride v soboto, potem bo pa, seveda z avtopilotom, šlo zares. Me že močno tišči jadrat...

Ponedeljek, 3.aprila

 

Takole je vleklo včeraj...

Stvari se počasi normalizirajo... Najvažneje je, da smo dobili četrtega člana posadke, Slovenca, ki bo priletel v Barcelono konec tedna. Počasi dokupujemo tudi opremo, težava je le, da se sezona še ni začela in trgovine običajno nimajo tega, kar potrebujemo. Dobili smo privezne vrvi, pomorske karte za špansko obalo, navtični pribor in špansko zastavo - ladja ima  namreč belgijsko. Ne moremo pa dobiti gasilnega aparata in osnovnih razervnih delov za motor. Na to bomo morali počakati do Barcelone, seveda če ne bo prej prišlo do okvare (sicer novega) motorja, ali, bognedaj, do požara. Bomo pazili.

Drugačen pogled na marino v L'Escali

Vreme je danes idealno, rahel severovzhodnik, toplo, skoraj za kopanje, če ne bi imelo morje zgolj 14 stopinj. Bo treba še kakšen dan počakati...

Kaj bomo počeli jutri, še ne vem. Če bo vreme ugodno, se utegnemo že odpeljati proti Barceloni. Poglejte jutri na tracker, pa boste videli!

Začetek

Da tale dnevnik pričenjam malo pozno, so krive težave z internetom, do katerega sem prišel šele danes popoldan. 
Začelo se je takole: lani se je v Slovenijo priselil Francoz Jean Luc, upokojeni profesor. V Bovcu si je kupil hišo, v Piranu stanovanje, pred tem pa še jadrnico v španski Kataloniji. O jadranju ne ve kaj osti, mu je pa všeč. V Portorožu je v marini že najel prostor, zdaj potrebuje le še nekoga, da bo jadrnico in njega prepeljal v Portorož. In tu sem vstopil jaz. Včeraj let od Ljubljane do Barcelone preko Istanbula, nato dve in pol ure z vlakom do Fungueresa, nato pa še pol ure z avtom do marine v L'Escali.

Zdaj sedim na jadrnici - Beneteau Oceanis 31 - ki jo je treba še malo opremiti, da bo sposobna za spomladansko jadranje preko Sredozemlja. Predvsem ji manjka še en predvideni član posadke, Španec, ki pa je sporočil, da še nekaj dni ne more priti. Take it easy! Zdajle tako in tako piha tramontana s 30+ vozli, da še izpluti ne bi mogli... Za naprej bomo pa videli!

Takole izgleda geolokator...

Za tiste, ki vas zanima, kje natančno smo, imamo na barki geolocator, drobceno škatlico, ki izdaja našo pozcijo. Pojdite na spletno stran geolocator.si in kliknite APLIKACIJA. Za uporabniško ime (username) vpišite
 demo-at1@geolocator.si, 
za geslo pa
 Miran01. 
Odprla se vam bo stran z zemljevidom in dvema okencema v spodnjem levem kotu. V desnem od obeh okenc sta še dva mala kvadratka. S klikom na prvega vidite našo pozicijo, s klikom na drugega pa zgodovino premikov.

Nedelja je - jaz se tu guncam v marini, čeprav bi lahko doma (? na Hrvaškem) pripravljal svojo barko na sezono. Pa tudi tole ni slabo...