Še vedno v marini...

Luka, lastnik, s partnerko Dylen

Tudi to se dogaja... Po včerajšnjem blogopisu sem se spet lotil pregledovanja in spoznavanja barke. Če sem se v nedeljo ukvarjal v glavnem z jadri, takelažo in vrvmi, je bila včeraj na vrsti elektronika. Nikakor nisem mogel ugotoviti, kje se vklopi avtopilot. Ko pa sem malo globlje pogledal v drobovje krmilnega mehanizma, sem ugotovil, da avtopilota ni. Luka, lastnik, je še vedno trdil, da mora nekje biti, ker je kupil kompletno jadrnico. K sreči je zastopnik za Beneteau v bližini in po kratkem pregovarjanju je obljubil, da pride jutri, v sredo, instalirat avtopilot. Ne verjamem, dokler ne vidim...

Na eni strani čudovit zaliv, na drugi pa grobo poseljen rt Mongo

Današnje dopoldne sem izkoristil za kontrolo motorja, pomožnega čolna in ogled pomorskih kart. Opoldan pa smo se odpeljali na kosilo in na izlet na rt Mongo in v istoimenski zaliv. Čudovito morje, lepa plaža in lep poraščen kos obale, vse drugo pa je neusmiljeno pozidano z vilami, bungalovi, hotelskimi in turističnimi naselji, skratka, grozno. Nekaj turistov je že tu, predvsem Francozi in Angleži, od Slovencev sem - tako izgleda - samo jaz. Kot kaže, Španci kar dobro živijo od turizma. Upajmo, da bo tako ostalo, če le ne bo kje počilo...

Danes je spet precej pihalo, zdaj pa se je veter umiril in pooblačilo se je. Četrti član posadke, Jože (z nadimkom Jusuf), s katerim sem preplul že lep konec Sredozemlja, pride v soboto, potem bo pa, seveda z avtopilotom, šlo zares. Me že močno tišči jadrat...