Lipari - Crotone

Namere, da bi pluli direktno do Leuce na peti italijanskega škornja, nismo uresničili. Preprečil nam jo je veter.

Lipari - Citadella

Kot dogovorjeno, smo z Liparov odpluli ob 11. uri. Pred tem sem se zjutraj še malo sprehodil po mestu, se povzpel na staro trdnjavo, a sem se potem vrnil, da uredim zadevo s plinom. Ni bilo problema, v trgovini z navtičnim in ribiškim priborom nasproti našega pontona so prazno jeklenko takoj zamenjali s polno. Izgleda, da se da stvari, kot je posredovanje mehanika ali zamenjava plinske jeklenke tam urediti takoj. Na hrvaškem take stvari dostikrat trajajo precej dlje. Kar pogosto pa tudi primerjam cene tukajšnjih storitev s tistimi v Hrvaški. Storitve, povezane z navtiko, so tu vsekakor cenejše. V Crotonu ti, če si član katerekoli jadralne zveze, ne zaračunajo davka na ceno prenočevanja. Tako smo z mojo izkaznico Jadralne zveze plačali za dnevni privez jadrnice do 10 metrov vključno z elektriko, vodo, internetnim dostopom in straniščem 33 evrov. Le za tuširanje (brez omejitve količine vode) je treba doplačati 2€. 

Četrtkov ulov

Plovba do Mesinske ožine je bila mirna, brez vetra, pa tudi brez delfinov. Le enkrat je zapela Jasminova ribiška palica, Jasmin je vlekel - 'izgleda, da je bolj majhna riba' je rekel - mi pa smo medtem že pripravili fotoaparate in vse potrebno za obravnavo ribe v kokpitu. Razočaranje je bilo veliko, na trneku je bil le kos polivinila. A vsaj vaba mu je ostala. Potem vse do Crotona ni prijela nobena riba, niti kos polivinila ne.

Vrtinci v ožini

Skozi Mesinsko ožino sem tokrat plul že tretjič, pa se mi zdi, da še nikoli ni bilo morje tam tako živahno. Tu se namreč srečujeta dva nasprotna si toka. Veliko je bilo vrtincev, smer toka se je večkrat zamenjala, na trenutke je bilo krmilo težko obvladati. Izgleda, da so bile na delu spet Odisejeve sirene... Trajekti neprestano prečkajo ožino, prisotnih je bilo kar nekaj vojaških ladij.

Med vožnjo skozi ožino so se mi misli vračale nekaj let nazaj, ko smo tu jadrali z našim mnogo prezgodaj preminulim prijateljem Tomažem. Prav vožnja skozi ožino mi je ostala najbolj v spominu, tu je nastala znamenita legenda s fotografijo o "skromnem uradniku iz Škofje Loke". Jutri bi Tomaž praznoval rojstni dan. Počivaj, Tomaž, dokler se spet nekje ne srečamo in skupaj zajadramo...

Instrumentov nam ne manjka...

Po prehodu skozi ožino je zapihal severnik in nas lepo gnal do južnega konca italijanskega podplata, tam pa ga je zmanjkalo. Smo pa malo pred polnočjo dočakali z vzhoda pravi VuG z močjo 24+ vozlov in valovi so bili vetru primerni. Jasmin, ki je takrat prevzel stražo, je mojstrsko vodil barko v slogu samostojnega jadralca. Ko sem sam nastopil stražo, je veter že precej pojenjal. Se je pa vremenska napoved medtem spremenila. Prvotno smo se nameravali ustaviti v Rocelli Ionici, natočiti gorivo in takoj nadaljevati do Leuce.

Sonce je vzšlo že pred šesto zjuraj

Ker pa so napovedovali v Tarantskem zalivu močan veter, smo se odločili za Crotone, a zadnji del poti nam je zaradi močnega vetra kljub pomoči motorja vzel kar precej časa. Zdaj čakamo, da se veter umiri in da natočimo gorivo. Nič od tega se še ni zgodilo, veter še vedno močno piha, goriva pa tudi še nismo natočili. Črpalka je tu namreč direktno izpostavljena severnemu vetru.

Na privezu v Crotonu

Predvidevamo, da bomo izpluli jutri zvečer in nato v ponedeljek morda potegnili do Otranta. Seveda, če bo taka Eolova volja.

V Crotonu je bil sinoči čas le še za pivo in večerjo. Naročili smo steak in dobili take porcije, da smo več kot polovico mesa odnesli domov(?) in ga bomo imeli danes za kosilo ali pa večerjo.

Zjutraj sem si že privoščil topel tuš in zdaj počasi končujem tale zapis... Popoldne imava z Jasminom na sporedu ogled Crotona. Sonce sije in piha močan veter.