Od Sardinije do Sicilije

Ta etapa je bila najdaljša na naši poti. Trajala je tri dni in dve noči. Pa začnimo:

Takole je bilo, ko smo odhajali iz Carloforta

V nedeljo zjutraj sva šla z Lukom na recepcijo marine in plačala. Mimogrede sem omenil, da bomo natočili še gorivo, potem pa odrinemo. Pa so mi povedali, da je do črpalke nemogoče priti, ker je voda preplitva - na sami črpalki pa je globina vode sicer 3 metre. Namreč, mandrača že dolgo niso čistili, na dnu pa se je nabralo toliko raznih stvari, odpadkov, potopljenih čolnov in podobnega, da je ponekod voda globoka samo še meter. Ni nam preostalo drugega, kot da smo si sposodili dve 20 litrski posodi, odšli z vozičkom na črpalko in potem pretočili gorivo v barko. Tako smo imeli že na odhodu kako uro zamude.

Jasmin pri zasluženem počitku

Najprej je živahno pihalo, 25+ vozlov, a veter smo imeli v krmo in polkrmo, tako da nas vsaj zalivalo ni. A bil je rock'n roll...Popoldan okrog petih se je veter začel umirjati, okrog sedme ure zvečer ponehal, a ostala je mareta, valovanje, s severozahoda, ki nas je ponoči veselo premetavalo. Spali smo bolj malo, motor pa je veselo brnel. Tisti dan, v nedeljo ni bilo videti nobenih delfinov, drugih morskih živali tudi ne, trnek smo zgolj za okras vlekli za barko.

Ponedeljkovo jutro med Sardinijo in Sicilijo

Tudi v ponedeljek ni bilo vetra, le mrtvo morje. Zjutraj je Jasmin spet grdo zaklel, saj mu je neznana riba že vdrugo odtrgala dragoceno vabo. Tokrat je niti do barka ni mogel privleči, da bi jo vsaj poskusili fotografirati. Smo pa ta dan srečali veliko želv, ki so leno plavale na površini. Delfinov ni bilo videti vse do sedme ure zvečer, ko se je pripodila igriva jata in nam pripravila čudovito predstavo. Tokrat so kar po štirje delfini sinhrono skakali iz vode... Prekrasno!

Terassino, kjer smo natočili gorivo

Se mi je pa ponoči zazdelo, da med zibanjem barke kazalec količine goriva preveč pogosto skoči na minimum. Z Jasminom sva razglabljala, kaj bi bilo temu vzrok. Ob ugibanju o različnih tehničnih napakah merilnika, pa je končno le zmagal pomislek, kaj, če je le še toliko goriva v tanku, kolikor kaže kazalec? Pa sva zmanjšala število obratov motorja, razpela še prednje jadro in poskušala ujeti vsak dah vetra. Ob 6. uri zjutraj smo pripluli do Sicilije in se ob 9.30 srečno privezali ob črpalki v Terassinu. Natočili smo gorivo do vrha in pri tem ugotovili, da ga je bilo ob prihodu na črpalko v tanku le še kakih 6 litrov. Tako pač je, če se voziš z barko, ki jo šele spoznavaš. Zdaj smo lahko izračunali, da motor porabi cca 1,7 litra goriva na uro. A vozili smo z zmanjšanimi obrati, saj ima motor šele zdaj 100 prevoženih ur. Več kot 2 litra na uro pa tudi v najtežjih azmerah ne bo porabil.
D

Jasmin s tuno

anes se je morje že umirilo, pihal je rahel severozahodnik, mi pa smo z jadri in motorjem ter tankom, polnim goriva veselo pluli proti Cefaluju. 
Ob pol petih popoldan pa se je Jasminu in seveda vsem ostalim, le nasmehnila sreča. Zapela je rola na ribiški palici in na krovu je pristala lepa modroplavuta tuna. Če sta jo prvi dve ribi kolikor toliko srečno odnesli le s piercingom, bo ta končala na naših krožnikih. Upajmo, da je sveža. Jasmin jo je strokovno obdelal, pripravil osem kotletov ter jih dal v zmrzovalnik. Za pokušino pa je takoj ponudil karpačo, katerega smo se lotili s takim navdušenjem, da smo ga pozabili fotografirati.

Cefalu z morja

Ob sedmih zvečer smo pristali v marini v Cefaluju, kjer ni stranišč in kopalnic. Imajo pa vodo, elektriko in WiFi. Veselo zaračunajo 40 evrov za deset metersko barko.
Potem smo odšli v mesto na (odlično) pizzo ter se še nekoliko sprehodili. Po tolikem času na jadrnici nam je sprehod dobro del. Staro mestno jedro Cefaluja je lepo urejeno in že pono turistov. Nič ne bi bilo narobe, če bi tu ostali še kakšen dan.

Ena nočna iz Cefaluja

A zjutraj gremo naprej na Eolske otoke, najprej na Lipari, kjer bomo zamenjali olje v motorju, potem pa še na Vulkano.
Se je pa Luku že stožilo po Bovcu, tako da bomo pohiteli domov, kolikor bo le dopuščalo vreme..
Od Carloforta do Cefaluja smo prevozili točno 290 navtičnih milj ter motorirali 48 ur.