Carloforte - otok S. Pietro

Na ulicah Carloforta

Premočan veter okoli Sardinije in Sicilije nas je prisilil, da ostanemo v Carlofortu še dan več, kot smo načrtovali. Sva pa z Jasminom kraj prehodila podolgem in počez...

Mestno obzidje je bilo zgrajeno v začetku 19.stoletja

Zgodovina kraja, edinega večjega na otoku, je zelo zanimiva. Leta 1542 se je skupina nabiralcev koral iz Peglia pri Genovi s svojimi družinami odpravila na otok Tabarka, ki danes pripada Tuniziji. Tamkajšnje vode so bile namreč bogate s koralami in z njimi so na veliko trgovali. A ostali so zaprta skupnost in njihov jezik se je razvijal po svoje. 

Pogled z obzidja

Ko je okrog Tabarke pričelo zmanjkovati koral, so se pričeli ozirati po novih področjih. Tako se je skupina ljudi leta 1738 s Tabarke odpravila do Sardinije, do takrat zapuščenega otoka, ki so ga kasneje poimenovali San Pietro. Tu jim je savojski kralj Carlo Emanuele III. podelil koncesijo za nabiranje koral. V zahvalo so mu postavili spomenik, kraj pa so kasneje poimenovali Carloforte.

Kraj se je razvijal, danes ima 6000 prebivalcev, a ohranili so svoj jezik, tabarchino, ki ga še danes povsod govorijo. Prebivalci pa imenujejo tabarchini. Čeprav niso priznani kot manjšina, jezik poučujejo tudi v šoli. Carloforte je dvojezično mesto.

Zapuščene soline

Morda bom nocoj uspel še kaj objaviti. Jutri zjutraj se odpravimo na 225 milj dolgo etapo od tu do Sicilije. Predvidevamo kakih 50 ur plovbe, upajmo da veliko dobrega jadranja.

Še ena z nočnega sprehoda