Zaključek

Zaključek je običajno najtežje napisati. Tu ne gre za opisovanje posameznih dogodkov in občutkov v časovnem zaporedju, ampak naj bi strnil vtise, ocenil potovanje v celoti in morda dodal še kako podrobnost, ki je v prejšnjih zapisih nisem omenil.

Jasmin

Najprej naj poudarim, da sem izredno zadovoljen, da smo vsi, z barko vred, preživeli potovanje brez neljubih dogodkov, nesreč ali poškodb. Rahlo Lukovo morsko bolezen bom tu zanemaril. Veliko zahvalo za uspešno plovbo dolgujem so-skiperju Jasminu. Lepo sva se ujela, sodelovala, se dopolnjevala, menjavala pri vodenju barke, se eden od drugega učila in, kar je najlepše, postala dobra prijatelja. Jasmin je izkušen jadralec, izdal je že tudi dve knjigi, jeseni bo izšla tretja. V prvi piše o jadranju od Poreča do Kanarskih otokov, druga je erotični roman, ki se seveda odvija na jadrnici, v tretji pa opisuje svoje solo jadranje preko Atlantika in med karibskimi otoki. Septembra bo knjige predstavil tudi v našem klubu v Škofji Loki. Jeseni se spet odpravlja na Karibe, kjer ga čaka njegova jadrnica, od tam pa namerava v Tihi ocean in še naprej... Srečno, Jasmin, na tvojih naslednjih potovanjih! Želim si in upam, da bova še kdaj skupaj plula.

Tako brezveterje smo imeli od Viesta do Savudrije

Z vremenom smo imeli srečo. Zaradi premočnega vetra smo izgubili le tri dni. Dva dneva smo čakali v Carlofortu na Sardiniji in en dan v Crotonu v Kalabriji. Nekajkrat smo imeli veter nad 20, le dvakrat pa tudi nad 25 vozlov, kar za tako jadrnico, kot je bila naša, že ni bilo več prijetno. Še zlasti, ko smo vozili proti vetru, saj jadrnica nima zaščite vhoda (sprayhood-a) in nas je lepo zalivalo. A tudi to smo preživeli... Dežja pa na vsej poti sploh nismo srečali!

Luka, lastnik barke in pobudnik njenega premeščanja v Portorož, je kmalu ugotovil, da mu jadranje nikakor na ustreza. To je bilo namreč njegovo prvo jadranje (pred tem je bil le eno uro na preskusni vožnji z novo jadrnico, na sončen dan, brez vetra). 

Luka, "The Mountain Man"

In vse skupaj si je predstavljal nekoliko drugače, bolj v slogu reklam za jadrnice. Pravi, da je on "mountain man", človek s hribov. Zato se mu je zelo mudilo nazaj v Bovec, kjer mu ravno zdaj adaptirajo hišo. Kaj bo naredil z jadrnico, še ne ve. Ponudba za čarter se mu ne zdi ne vem kako ugodna, razmišlja tudi o njeni prodaji.

Z Jasminom sva se na jadrnici dobro počutila in uživala, pa čeprav smo večino časa vozili z motorjem. Barka je enostavna za upravljanje, jadra se lepo navijajo. Motor pri zmerni vožnji porabi le okrog 1,7 litrov goriva na uro. Med plovbo sva se pri vodenju barke menjavala vsakih pet ur. Le zadnjo noč, ko ni več deloval avtopilot, sva ta interval skrajšala za eno uro. 

Zadnji sončni zahod na naši poti

Dokaj dobro se je obnesel tudi lokator, ki je na spletni strani izrisoval našo plovbo . Le prvi dan, ko smo izpluli iz L'Escale, sem ga prepozno vključil in prvi dve uri vožnje nista zabeleženi. Zadnji dan pa, zgleda, ni dobil ali pa ni oddal vseh podatkov in je nekoliko skrajšal sled, kar preko Savudrijskega rta.. Sicer je izdelan za kopensko uporabo, vendar bi se ga - po mojem mnenju - dalo prirediti tudi za plovila. Se bo treba posvetovati s proizvajalcem.

Na koncu se želim zahvaliti vsem, ki so te zapise spremljali, komentirali, mi pisali in me vzpodbujali. Predvsem pa se želim zahvaliti Snežni, ki me pri takih podvigih vedno zvesto spremlja (preko telefona in interneta) in podpira, čeprav vem, da bi me raje imela doma...