Končno plujemo!

Včeraj se je torej zgodilo. Po še nekaj opravljenih jutranjih nakupih smo bili ob 11. uri že skoraj pripravljeni. Luka je prinesel še holandsko (!) zastavico, ki smo jo privezali na pripono z dobrim razlogom: njegov oče je namreč v Francijo prišel iz Holandije! Na barki je zdaj izobešenih sedem (7) zastavic: 

Takole smo izpluli iz L'Escale

1. belgijska - tam je barka registrirana, 

2. katalonska, ker je barka začela svojo pot v Kataloniji in je Luka tu živel šest mesecev,

3. zastavica Evropske unije,

4. slovenska, ker sva na ladji dva Slovenca, 

5. zastavica jadralnega kluba Loka Timing (moj klub)

6. nizozemska zastavica iz že znanega razloga, ter končno

7. španska zastavica - zastava države gostiteljice.

Tako, zdaj veste! Če k temu dodamo še Lukov električni pony, izgledamo kot "gypsy family on the move".

Jasmin se je prepustil lenarjenju...

A kljub temu smo že 10 minut po 11. uri izpluli. In smo motorirali in motorirali... Motor smo ustavili šele danes ob kakih pol štirih popoldan, ko smo se varno privezali v Mahonu na Menorci. V tem času smo prevozili 151 navtičnih milj. Motor pa je tekel 28 ur in 12 minut. Zaenkrat z motorjem še ne vozimo na polno, ker je nov. Po 100 urah delovanja bo treba zamenjati olje in oljni filter. Toliko statistike.

...a nam kmalu zatem postregel z odlčno večerjo

Vreme je bilo idealno, sončno, vetra komaj za vzorec. Z jadri smo si pomagali, kolikor je šlo. Malo je že zaleglo. Z Jasminom si menjava odgovornost za vodenje barke vsake štiri ure. Avtopilot odlično vodi barko, tako da se v takem vremenu da na barki postoriti še kaj drugega, ali pa preprosto lenariti in kaj prečitati...

Najbolj nam čas na barki popestrijo delfini, ki jih je tukaj zelo veliko. Včasih se pripodijo do barke, jo samo pogledajo in se odpravijo naprej preganjat manjše ribe. Če pa so siti, se  barki pridružijo, ob njej in pod njo plavajo ter se zabavajo, ko iz vode navzgor gledajo bitja s fotoaparati (oziroma telefoni). A veselje je obojestransko...

Jasmin se je odločil, da bo med plovbo lovil ribe, a mu do danes ni še nobena prijela. Še najbliže temu je bila neka jadrnica, večja od naše (kar sploh ni težko), ki nas je dohitela ob dveh ponoči, nam zapeljala tik za krmo in s seboj odpeljala lep kos vrvice. In seveda vabo, v katero bi riba prej ali slej gotovo zagrizla. Na pozive po radiju pa se nam jadrnica ni odzvala...

Takole smo se zabavali z delfini

Pred nastopom svoje straže je Jasmin skuhal odlično večerjo - rižoto s šampinjoni in pomarančo. Izvrstno je teknila. Po večerji pa še jata delfinov - kakih 15 jih je spremljalo barko skoraj pol ure - bila je demonstracija sinhronega plavanja in atraktivnih skokov iz vode.

Geolokator zaenkrat še ne deluje, kot smo si zamislili. Izgleda, da ga bo treba za navtiko še malo dodelati... Pozicijo, kjer smo se ustavili pa vedno pokaže. Trenutno kaže, da smo privezani v navtičnem klubu v Mahonu, ne pove pa, da nas privez z elektriko, vodo, tuši in straniščem stane zgolj 13,50€. Človek bi kar tu ostal.

Privezani v Mahonu...

A jutri gremo dalje na jug Sardinije. Do tja je dobrih 200 milj, vreme bo, izgleda, vsaj do četrtka zvečer še zdržalo. Za naprej bomo še videli, saj nas čaka od Sardinije do Sicilije novih 200 milj...
Če se ne bom oglasil v četrtek zvečer, pa zagotovo v petek s Sardinije...